Instrumentov
Ensembles
Genres
Skladateljev
Izvajalci

Partiture $44.95

Originalno

Adagio In D Minor. Jean Sibelius. Cello sheet music. Viola sheet music. Violin sheet music.

Prevod

Adagio v D molu. Jean Sibelius. Violončelo note. Viola note. Violina note.

Originalno

Adagio In D Minor composed by Jean Sibelius. 1865-1957. For String Quartet. Parts. Published by Fennica Gehrman. FG.042-08786-2. ISBN 979-0-042-08786-2. Nothing is known of how the Adagio for string quartet came to be written. It would, however, appear from the manuscripts that Sibelius originally intended it as the slow movement of his quartet in B flat major. 1890. This would explain why, for example, it does not have a final climax, simply ending with a recapitulation and cadenza. Why, then, did Sibelius reject the Adagio as not being suitable as the slow movement of his quartet. It was a question not of quality but of the style, which he presumably felt did not fit the restrained, classical confines of the B flat major quartet. For in the Adagio Sibelius is already leaving behind his student days bound to tradition. The tonality is questioned right at the beginning, the chords are groping, and not until after bar 20 does the movement arrive at a clear cadence in the main key. Nor is the form of the work unambiguous, since Sibelius is already trying to combine different forms. Thus the rondo-form Adagio also has traces of development and variations.

Prevod

Adagio v d-molu, ki ga sestavljajo Jean Sibelius. 1865-1957. Za godalni kvartet. Deli. Izdala Fennica Gehrman. FG.042-08786-2. ISBN 979-0-042-08786-2. Ni nič znanega o tem, kako Adagio za godalni kvartet prišel biti napisana. To pa bi sklepali iz rokopisov, ki jo je prvotno namenjene Sibelius kot počasno gibanje njegovega kvarteta v B duru. 1890. To bi pojasnilo, zakaj na primer, nima končnega vrhunca, preprosto konča s ponovitvijo in kadenco. Zakaj potem ni Sibelius zavrne Adagio ne bi bili primerni kot počasno gibanje njegovega kvarteta. To je bilo vprašanje, ne kakovosti, ampak v stilu, ki ga je verjetno počutil ni fit zadržano, klasičnih meja B duru kvartet. V Adagio Sibelius je že pustili svojih študentskih dni vezan na tradicijo. Tonaliteta je vprašljiva že na začetku, tetive so groping, in ne šele po 20 bar pa gibanje prispejo na jasnem kadenco v glavni ključ. Prav tako je oblika dela, nedvoumna, saj je Sibelius že poskuša združiti različne oblike. Tako rondo-form Adagio ima tudi sledove razvoja in sprememb,.